Identiteta in pripadnost
Zanimivo je, kako človek lahko hkrati pripada vsem in nikomur.
V Sloveniji, kjer zdaj živim, nisem “slovenska ustvarjalka” niti “slovenska podjetnica”, ker sem iz Hrvaške. A še bolj zanimivo je, da nikoli nisem zares pripadala niti svoji rodni deželi.
Odraščala sem z oznako nacionalne manjšine. V osnovni šoli sem se učila hrvaško-srbski program, pisala v cirilici in govorila jezik, ki je bil “drugačen”. Moji pravoslavni koreni so me že zgodaj postavili v okvir “drugega”.
V Dubrovniku, na začetku fakultete, sem se zaletavala ob nevidne zidove – govor, naglas, poreklo, vse to je bilo zaznano, presojano. Šele v Zagrebu, v večjem mestu z več svobode in različnosti, sem prvič zadihala. In vendar – tisti občutek, da nekje zares pripadam, me ni spremljal.
Moj identitet je iskal obliko.
Iskal je dom.
Kaj sploh je identiteta? Je to narodnost, jezik, vera? Je to kraj rojstva? Barva potnega lista? Je to ime, ki ga nosimo, ali zgodba, ki si jo pripovedujemo o sebi?
Jaz sem otrok med svetovi.
Ne pripadam popolnoma nikjer, ker sem povsod malo “drugačna”. V Sloveniji bom vedno “tista iz Hrvaške”, z naglasom, ki včasih zaplete jezik, z izgovorom, ki izpade okorno, ne glede na to, koliko davkov plačam, koliko prispevam skupnosti, koliko srca vložim.
A morda – morda je to prav resnična zgodba mnogih.
Zgodba ljudi, ki ne iščejo več zunanjih potrditev, ker vedo, da jih ne bodo nikoli povsem našli.
Pripadnost je postala zame notranje zatočišče.
Ne več poskus, da postanem njihova, ampak da postanem svoja.
In dokler ne znamo pripadati sami sebi, bomo vedno izgubljeni. V iskanju, čigavi smo, od kod prihajamo in kam sploh gremo.
Ko pa enkrat v svojem srcu začutiš, da si dovolj – brez dokazovanja, brez pripadanja sistemom, kategorijam, ozemljem – takrat se začne resnična svoboda.
Takrat si doma, ne glede na to, kje spiš, v katerem jeziku sanjaš, ali kako ti rečejo.
Identiteta je torej prostor, kjer si dovolj – tak, kot si.
Ne zato, ker si kot drugi, ampak ker si – ti.
In to je edina pripadnost, ki je zares večna.
Petra
Trenutek zate
Ker nisi samo mama. Si tudi ženska, ki si zasluži mir, nežnost in čas zase – brez slabe vesti.